Po Gradbenem zakonu (GZ-1) je za gradnjo objektov potreben gradbeni nadzor...

Nadzornik je odgovoren za izvajanje nadzora nad gradnjo tako, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev...

V okviru gradbenega nadzora (15. in 77. člen GZ-1):

• Preverimo ali je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje,
• Zagotovimo koordinacijo udeleženih strokovnjakov,
• Zagotovimo kakovosten nadzor gradnje objekta...
• Redno spremljamo gradnjo objekta...
• Ustno in pisno opozarjamo udeležence...
• Preverjamo in podpisujemo ustreznost projektne dokumentacije...
• Opozorimo na tehnične rešitve v dokumentaciji,
• Preverimo izvajalce in meritve, preizkuse, testiranja,
• Prevzemamo in preverjamo potrdila o skladnosti,
• Sodelujemo pri odpravi pomanjkljivosti do uporabnega dovoljenja.

V primeru manjših posegov, pri katerih se ne spreminjajo bistvene lastnosti objekta in ni potrebno gradbeno dovoljenje, je po Gradbenem zakonu (GZ-1) potrebno mnenje pooblaščenega strokovnjaka...

Mnenje se potrebuje v naslednjih primerih:

• Ko se pri manjših rekonstrukcijah posega v konstrukcijske elemente objekta.
• Ko občina ali pristojni organ to zahteva ob prijavi del.
• Ko želi investitor dokazati, da poseg ne ogroža varnosti...

Dinamični deformacijski modul Evd je značilna vrednost za deformabilnost materiala pri definirani sunkoviti obremenitvi krožne plošče s padajočo lahko utežjo, določena na osnovi izmerjene amplitude posedka plošče.

Iz obravnavane meritve lahko s korelacijami določimo tudi ostale deformacijske vrednosti (npr. statični deformacijski modul Ev2 in količnik CBR).

Naprava je sestavljena iz krožne jeklene plošče premera 300 mm in navpičnega vodila za prosto padajočo utež mase 10 kg. Meritev zabeleži elektronski merilec pospeška plošče. Po treh ponovitvah meritve se kot rezultat objavi povprečje vseh treh meritev.

Meritve nosilnosti tal izvajamo za potrebe projektiranja, gradnje ali sanacije objektov. Nosilnost tamponskega nasutja preverjamo tudi pred izvedbo asfalta na voznih površinah.

Geološko sestavo in mehansko-fizikalne lastnosti temeljnih tal ugotavljamo z meritvami s težkim dinamičnim penetrometrom (DPSH-B).

Dinamična penetracija je metoda, pri kateri se konica sonde s standardizirano maso in višino padca zabija v tla. Meritve odpornosti na penetracijo nam omogočajo oceno gostote, trdnosti in nosilnosti zemljine.

Geološko sestavo in mehansko-fizikalne lastnosti temeljnih tal glede na odpornost lahko ugotavljamo tudi z meritvami z dinamičnim penetrometrom DPM.

Te meritve so še posebej primerne oz. večkrat edine možne na nedostopnih terenih, kjer teren z mehanizacijo ni mogoč.

Izvedba penetracijskega sondiranja terena nam omogoča pridobiti informacije o odpornostnih karakteristikah materialov, določitvi slojev glede na odpornost in določitvi kompaktnejše oziroma trdne podlage.

Standardni penetracijski preizkus (SPT) je in-situ geotehnična metoda, ki se uporablja za določanje gostote nevezanih zemljin (pesek, prod) in konsistence kohezivnih zemljin (gline, ilovice).

Preizkus omogoča oceno nosilnosti tal ter se pogosto izvaja pri geotehničnih raziskavah za temeljenje objektov.

Interpretacijo rezultatov meritev izvajamo v skladu z zahtevami Evrokod 7. Pri tem upoštevamo korekcijske faktorje kot so prenos energije (k₆₀), uporaba konice (κ), dolžina drogovja (λ) in efektivni tlak (C_N).

Rezultati meritev SPT za nekoherentne sloje vključujejo relativno gostoto (D_r) in strižni kot (φ), za koherentne sloje pa enoosno tlačno trdnost (q_u).

Obstajajo tudi korelacije za module elastičnosti oziroma module stisljivosti.

Obe vrsti meritev se uporabljata za določanje mehanskih lastnosti tal, predvsem strižne trdnosti in nosilnosti.

Žepni penetrometer je ročna naprava, ki se uporablja za hitro oceno nedrenirane strižne trdnosti (q_u) kohezivnih tal, predvsem glin in ilovice.

Krilna sonda je naprava, ki se uporablja za merjenje nedrenirane strižne trdnosti mehkih kohezivnih tal (npr. mehkih glin in ilovic). Pogosto se uporablja v geotehničnih raziskavah pri temeljenju objektov in izgradnji nasipov. Daje bolj zanesljive rezultate kot žepni penetrometer.

Meritve zveznosti pilotov so nadzorna geotehnična metoda, ki se uporablja za preverjanje neprekinjenosti, homogenosti in strukturne celovitosti (zveznosti) temeljev globokih pilotov. Cilj je odkriti morebitne napake, kot so razpoke, zožitve, votline ali segregacija betona.

Za meritve zveznosti pilotov uporabljamo opremo PILETEST, tip opreme PET pro (USB), št. SN 26712, s pripadajočo programsko opremo za izvajanje meritev in analiziranje pridobljenih podatkov. Meritve opravljamo skladno s standardom ASTM D 5882-07.

Inklinometrske meritve so geotehnične meritve, s katerimi spremljamo premikanje tal ali objektov v globino — torej premiki znotraj zemeljske mase, ne le na površini. Uporabljamo jih predvsem za zaznavanje vodoravnih pomikov v pobočjih, nasipih, gradbenih jamah, jezovih, tunelih in drugih podobnih konstrukcijah.

Meritve izvajamo z inklinometrom, ki ga vstavimo v inklinometrsko cev, predhodno nameščeno v izvrtino. Cev ima vodila, po katerih inklinometer potuje, in na različnih globinah meri nagib (inklinacijo) cevi glede na vertikalo.

S sondažnimi izkopi ugotavljamo geološko sestavo, mehansko-fizikalne lastnosti in slojevitost temeljnih tal.

Za določitev stratigrafskih značilnosti tal, prepoznavanje geoloških plasti, pridobivanje vzorcev, določitev nivoja podzemne vode ter pridobivanje drugih geomehanskih podatkov izvedemo sondažni izkop (1 do 5 m). Izkop izvedemo s strojem (bagerjem) do maksimalne globine, ki jo stroj omogoča. Na različnih globinah, kjer zaznamo geološke spremembe, izvedemo meritve dinamičnega modula deformacije (Evd), da ocenimo stisljivostne lastnosti posameznih slojev.

Poleg tega izvajamo tudi strižne preiskave s krilno sondo, meritve s pomočjo ročnega penetrometra in odvzem vzorcev za morebitne dodatne laboratorijske analize.

Za pridobivanje vzorcev zemljine lahko izvedemo krajšo vrtino z baterijskim vrtalnikom. Globina vrtanja je običajno med 1 in 1,5 m, odvisno od strukture zemljine. Z vrtanjem pridobimo vzorec zemljine iz zgornjega dela, na katerem najprej izvedemo vizualni pregled in osnovno kategorizacijo zemljine. Na odvzetem vzorcu nato izvedemo tudi sedimentacijski test, s katerim natančneje določimo tip zemljine in jo ustrezno kategoriziramo.

Globje sondažne vrtine (1 do 30 m in več) izvajamo za geotehnične in geološke raziskave, da pridobimo vzorce tal in kamnin tudi na večjih globinah. Vzorce potrebujemo za oceno nosilnosti, sestavo in fizikalno-mehanske lastnosti tal na določeni lokaciji, predvsem pri gradnji objektov, cest, mostov in drugih infrastrukturnih projektov.

Za potrebe ugotavljanja vodoprepustnosti tal izvajamo nalivalne preizkuse z nespremenljivim hidravličnim padcem, oziroma stacionarni ponikovalni preizkus. Nalivalni preizkus je namenjen testiranju ponikalne sposobnosti tal.

Vodoprepustnost tal je pomemben parameter, ki vpliva na stabilnost temeljenja in sposobnost tal za odvajanje meteorne vode. Natančna ocena koeficienta vodoprepustnosti je bistvena za načrtovanje ustreznih drenažnih sistemov in preprečevanje potencialnih težav, povezanih z erozijo in nasičenjem tal.

Preizkus izvedemo v krajši sondažni vrtini do globine cca. 1,0 m.

Sedimentacijo izvajamo kot dopolnitveno metodo za kategorizacijo zemljine. Pridobljen vzorec zemljine zračno posušimo, odstranimo organsko frakcijo in izvedemo primarno setev, da ločimo gramozni delež. Preostanku vzorca dodamo raztopino vode in detergenta, kateri zmanjša kohezivnost med delci in pospeši sedimentacijo. Pri sedimentacijski metodi se delci zaradi gravitacije usedejo v plasti glede na svojo velikost in težo. Delci peska, ki so najtežji se usedejo v prvih nekaj minutah. Delci melja, ki so manjši in lažji, se usedejo nad peskom v nekaj urah. Delci gline, ki so najmanjši in najlažji, potrebujejo najdlje časa, da se usedejo in tvorijo plast na vrhu po približno 24 urah. Ta postopek izkorišča princip sedimentacije, kjer velikost delcev in gostota določata hitrost usedanja v tekočini. Po pretečenem posameznem času (2 min za pesek, 2 h za melj in 24 - 48 ur za glino) izmerimo delež posamezne frakcije za določitev teksture tal na podlagi trikotnega klasifikacijskega diagrama.